3. Marca 2009 je v Kranju potekalo še zadnje dejanje sezone v smučarskih skokih na državni ravni. Za naslov absolutnega državnega prvaka so se pomerili vsi slovenski skakalci in kombinatorci. Bilo jih je 71, izmed najboljših je manjkal le Primož Peterka, ki ima težave s križem. Smučarsko skakalni klub Šmartno na Pohorju je imel na tekmi tri tekmovalce, torej vse tri, ki so tudi člani slovenskih nordijskih reprezentanc (brata Mandl in Jože Kamenik).  Organizatorji so 90 metrsko skakalnico izjemno dobro pripravili, težav pa tokrat ni povzročal niti veter, ki je malce pihal le v prvi seriji.

Verjetno se vsi spomnimo lanske tekme za naslov absolutnega državnega prvaka, ko je Rok Mandl osvojil 3. mesto in s tem prvo tovrstno kolajno za klub iz Šmartnega na Pohorju. Seveda smo potiho vsi upali in sanjali na ponovitev uspeha tudi letos, zato smo si nekateri tekmo ogledali v živo. Ob izjemnem vzdušju in kar velikem številu gledalcev in navijačev (kar za Kranj ni najbolj običajno) smo lahko Pohorci po končani prvi seriji zopet razpotegnili zastave in bili najglasnejši. Žiga Mandl je s skokom 108,5 m metra namreč postavil drugo daljavo serije in pristal na tretjem mestu zraven Anžeta Damjana (SSK Costella Ilirija), ki je opravil povsem enak skok (108,5 metra in enake ocene za slog). Pred njiju sta se uvrstila le Robert Kranjec (SK Triglav) s 110 metri in mladi Peter Prevc (SK Triglav) z enako dolžino kot Žiga, vendar z boljšimi ocenami za slog. Takoj za omenjenimi skakalci pa se je na četrto mesto po prvi seriji uvrstil še Rok Mandl, branitelj bronaste kolajne! Slabši skok je opravil Jože Kamenik, ki je pristal pri 85 metrih, kar je zadoščalo le za 52. mesto.

Po prvi seriji sta bila torej kar dva skakalca SSK Šmartno na Pohorju med prvih 5! Samo zamislite si lahko adrenalin in pritisk, ki se je nato stopnjeval v drugi seriji, ko je nastopilo najboljših 30 iz prve serije. Popolno brezvetrje je bil vzrok za povsem enakovredne pogoje za vse skakalce. Rok Mandl je v drugi seriji zapravil svojo priložnost in s skokom 94,5 metra na koncu pristal na 16. mestu! Žiga Mandl pa je izjemno presenetil tudi in se s svojimi 18 leti že izkazal za »trdnega« tekmovalca, ki ga pritisk ne zmede. V drugo je skočil 106,5 m, kar je več kot zadostovalo za končno 3. mesto in drugo bronasto kolajno za klub iz absolutnih državnih prvenstev v zgodovini. Letos je torej zamenjal brata Roka na najmanjši stopnički odra za zmagovalce. Da je trenutno v najboljši formi pa je tudi na tej tekmi dokazal Kranjec, ki je tudi v drugo postavil najdaljši skok 109,5 m! Drugo mesto je zadržal Prevc, ki je Žigov reprezentančni kolega (mladinska nordijska reprezentanca). Jernej Damjan se je uvrstil šele na 4. mesto. 5. je bil Primož Pikl, 6. pa Primož Roglič.

Prav zanimivo je pogledati na oder za zmagovalce, kjer na njem najdemo le 2 kluba. SK Triglav in SSK Šmartno na Pohorju. Prav tako je na odru za zmagovalce le en član A reprezentance (Kranjec) in kar 2 mladinca (Prevc, Mandl). Mogoče je zanimivo tudi to, da so se ostali A reprezentanti (z izjemo Kranjca), ki jih vodilni slovenski trenerji in drugi »strokovnjaki« še vedno forsirajo na najvišje tekme svetovnega ranga uvrstili na mesta kot so 4. (Damjan), 5. (Pikl), 6. (Roglič), 10. (Hrgota), 14. (Urbanc), 20. (Mežnar). Mar ne bil že čas, da si slovenski nordijski izvedenci »svetovnega« kova končno umijejo oči in nas prenehajo ubijati z nenehnim gorenjskim lobiranjem njihovih tekmovalcev na največje tekme!? Kaj vse bomo še morali doseči, da jim dokažemo, da smo tudi Štajerci več kot sposobni dobrih rezultatov in dolgih skokov? Verjetno ne bo pomagalo nič, vsaj dokler bodo smučarski skoki centralizirani na gorenjsko prestolnico. Ves ta čas pa se bomo žal pred malimi ekrani še vedno zgražali nad polomijo tega nekoč izjemno priljubljenega športa in upali, da bo ravno pred slovenskim  skakalcem zapihalo 4 m vzgonskega vetra, vsem ostalim pa skok onemogočila toča. Verjetno je to še edini recept za kakšen vidnejši rezultat v bodoče…